Občina Juršinci je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena je bila z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, 29. decembra leta 1994. Nastala je iz celotnega območja nekdanje krajevne skupnosti Juršinci, ki je bila v sklopu občine Ptuj in naselja Hlaponci, ki je prej spadalo pod krajevno skupnost Polenšak. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ter del Pesniške doline in meji na sosednje občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ljutomer, Sveti Tomaž, Dornava, Ptuj in Destrnik. Razprostira na površini 3625 ha (36,25 km2) in spada med manjše občine v Sloveniji, vendar kljub svoji majhnosti Občina Juršinci svojim občanom zagotavlja visoko kvaliteto življenja in dostopnost vseh osnovnih storitev, hkrati pa s svojo lego čudovito in umirjeno naravno okolje. Sestavlja jo 13 vasi oziroma naselij in ima 2.381 prebivalcev (1.226 moških in 1.155 žensk) ter 852 gospodinjstev. Gostota prebivalstva je 65 oseb/km2. Število tistih, ki so se iz občine odselili, je nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili (priseljeni 104, odseljeni 89). Povprečna starost občanov je 42,2 leti in je tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,1 leta); (vir: SI-STAT; l. 2017).
Občina Juršinci spada med demografsko ogrožene občine v regiji in Sloveniji, saj je značilno da je v njej izredno visoka stopnja brezposelnosti aktivnega prebivalstva. Prebivalci se pretežno ukvarjajo z kmetijstvom; pomembne panoge pa so vinogradništvo, sadjarstvo, mlečna govedoreja, živinoreja, poljedelstvo in trsničarstvo. Zaradi konfiguracije terena ni večjih kmetijskih kompleksov. Juršinci so znani predvsem po trsničarstvu, saj Trsničarsko zadrugo Juršinci, ki nudi visoko kvalitetne pridelke, poznajo po vsej Evropi. Aktivno prebivalstvo, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, je večinoma zaposleno izven občine, v bližnjih mestih, predvsem na Ptuju in Mariboru ter tudi drugih krajih, saj v občini ni industrijskih ali drugih obratov, pa tudi podjetniški sektor ni dovolj razvit, čeprav je v zadnjem obdobju opaziti razvoj le-tega. Zaradi navedenega pa je še vedno močno prisoten pojav zdomstva in dnevnih migracij, zlasti v Avstrijo in Nemčijo. Pomembno pa je poudariti, da se občina zaveda stanja na področju zaposlitvene politike in izobraževanja, zato je v preteklih desetih letih veliko finančnih sredstev in moči namenila prav v razvoj osnovnošolskega izobraževanja ter skrbi za mladino. Pri tem je prednostno izpostavila prav družbeno socialno razvoj mladine in določenih struktur populacije prebivalstva, kjer se je z izgradnjo večnamenske dvorane omogočila, da se skozi športno rekreativni način življenja lažje premagujejo socialno ekonomske težave prebivalstva. V Juršincih so še naslednje javne ustanove, zavodi in podjetja: Osnovna šola Juršinci, vrtec, zdravstveni dom(ambulanta, zobozdravnik in lekarna), pošta, župnijski urad (cerkev), občina, bencinska črpalka, dom za ostarele, trgovina in gostilne.
V obdobju delovanja občine je bilo veliko pomoči malemu gospodarstvu in samostojnim podjetnikom (sofinanciranje investicij in projektov, nepovratna sredstva). Glede možnosti gospodarskega razvoja gre v prihodnje še naprej spodbujati razvoj kmetijskega in podjetniškega sektorja, saj večjih zaposlitvenih obratov v občini ni pričakovati. Občina Juršinci ima zaradi svoje lege na območju Slovenskih goric, ki zavzemajo relativno veliko območje, na katerem se nahajajo številni naravni in kulturni spomeniki ter se prirejajo zanimivi dogodki in etnološke prireditve, tudi precejšen potencial za razvoj turizma.
