Zemljevid občine

Občina je nastala 29.12.1994; nastala je iz celotnega območja KS Juršinci in naselja Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak. Ozemlje občine zavzema del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ter del Pesniške doline, meri 3625 ha (36,25 km2), ima približno 2.400 prebivalcev in 670 gospodinjstev (vir: SURS). Gostota prebivalstva je 60,77 oseb/km2. Občino Juršinci sestavlja 13. vasi oziroma naselij, to so naselja: Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci, Kukava, Mostje, Rotman, Sakušak, Senčak pri Juršincih, Zagorcih.

Še nekaj zgodovine

Leta 1905 je bila ustanovljena prva Trsničarska zadruga na Spodnjem Štajerskem.
Leta 1906 pa se je tukaj ustanovila cerkev Sv. Lovrenca.
Občino Juršinci so ustanovili decembra 1994. Nastala je iz celotnega območja Juršincev in naselja Hlaponci. Tukaj stoji tudi spomenik padlim vojaške čete v I. svetovni vojni in spomenik padlim v II. svetovni vojni.

Zgodovina

Arheološke najdbe na območju občine Juršinci

V preteklosti je bilo območje gričevnatega sveta v sedanji občine Juršinci arheološko slabo raziskano. Arheološke najdbe so bile odkrite predvsem med topografskimi pregledi, katerim so sledila manjša sondiranja, ki so podatke o najdbah potrdila ali pa, večinoma, ovrgla. Večjih izkopavanj v juršinski pokrajini po do sedaj znanih podatkih ni bilo. Skromni podatki o posameznih najdbah pa vendar nakazujejo, da je bil tudi ta predel Slovenije naseljen tudi v preteklosti. Najzgodnejše najdbe so kamnite sekire, ki so jih uporabljali predvsem v gospodarstvu. Doslej so bile najdene tri kamnite in ena bronasta sekira, v Gabrniku, Hlaponcih in Juršincih. Prazgodovinsko poselitev potrjuje še skodelica z ročajem iz starejše železne dobe. Skromne so tudi rimskodobne ostaline. O stavbni arhitekturi lahko govorimo z zanesljivostjo le v primeru gradbenih ostalin v Hlaponcih, ki po sledovih ruševin kažejo na stavbo, verjetno gre tu za rimsko podeželsko vilo, velikosti 20 × 25 m. Čeprav ni pričevanj o drugih stavbah, jih lahko predvidevamo glede na obliko terena in bližino gomil, kot na primer Rotman in Senčak. Med njimi, vsekakor pa skozi ta predel Slovenskih goric, je vodila rimska cesta, ki je povezovala podeželske kmetije, vile, med seboj in z največjim središčem v bližini, z rimsko Petoviono. Ostaline cest z arheološko metodo niso bile ugotovljene, starih zapisih pa pričajo o njihovem poteku, kar velja za Gabrnik, Grlince, Hlaponce in Mostje. V gričevnatem svetu juršinske občine je mnogo rimskodobnih gomil, med katerimi jih je nekaj še nedotaknjenih, nekaj pa izropanih. Gomila naj bi bila v globeli v gozdu v Hlaponcih, v Rotmanu sta dve že prekopani, ko so tam okoli leta 1870 iskali Atilov grob. Skupina štirih nepoškodovanih antičnih gomil in še treh dozdevnih gomil je v Senčaku, nepreverjeno pa naj bi bila gomila tudi v Zagorcih. Ljudsko izročilo govori o gradovih, tako v Gradiščaku in Grlincih, vendar sledovi o gradbenih ostalinah niso bili potrjeni, na Kukavi pa naj bi bila po pripovedovanju cerkev. Kljub temu da so skromne, nam arheološke ostaline juršinske občine pričajo o življenju tudi v tem predelu Slovenskih goric.

NA VRH