TURISTIČNA PREDSTAVITEV OBČINE JURŠINCI

...in če me vprašate; kod sem hodil in kje sem bil, vam povem; bil sem v nebesih…

 

 

Ob predstavitvi Občine Juršinci zmeraj nastane dilema, kaj predstaviti in na kakšen način opisati občino, ki leži v osrčju vinogradniškega gričevja Slovenskih goric, se razprostira na površini 3625 ha , v  13 naseljih pa živi okrog 2430 prebivalcev.

 

Kraj Georgendorf, se omenja že l. 1320, ime Juršinci pa se pojavlja l. 1409, kar kaže na  več stoletnost obstoja teh krajev, kjer se je ob trsničarstvo in vinogradništvo, ki  je značilno za občino, razvijalo tudi bogato kulturno in družabno življenje.

 

V zavedanju pomembnosti turističnega razvoja regije in države želi tudi občina Juršinci popotnikom in kolesarjem ponuditi največje zadovoljstvo ob spoznavanju krajev in vasi v občini. Dnevnim popotnikom ali tistim ki želijo pri nas ostati dalj, je omogočeno bivanje na kmetijah, kjer turist kmalu spozna čarobnost vinorodnih gričev, gozdov, lepoto narave, ki ti ustvari občutek miru in sreče. Dnevi v Juršincih so nepozabni, prebujajoča jutra in večerni mir, v vseh letnih obdobjih, pa utrujenemu  predstavlja najboljši opoj za nabiranje energije in pozitivnih idej. Ob čudovitih podobah narave boste v Juršincih uživali, ko boste obiskali muzej največjega slovenskega izumitelja Janezu Puha, ki se nahaja v idilični »cimprači«, kjer se je slednji rodil. Ne daleč stran od muzeja se na nadmorski višini 352 metrov nahaja »razredni stolp na Gomili«, s katerega je moč videti celotne Slovenske gorice in Ptujsko polje vse do Pohorja.

 

V Juršinci se turisti lahko sprehodijo po poteh ob številnih ribnikih, kjer se nahaja tudi zaščiteno območje rastišč močvirskega tulipana, sprehajalci ob ribnikih se lahko okrepčajo z ribami ali gibanicami na turistični kmetiji  Amur, tod pa boste se seznanili tudi z domačijo velikega jezikoslovec dr. Anton Slodnjak, o čemer priča tudi spominska plošča iz leta 1983. Dr. Anton Slodnjak je bil literarni zgodovinar, kritik in pripovednik, ki se je rodil prav na tej kmetiji.

 

Muzej Društva gospodinj Juršinci si boste lahko ogledali na izletniški turistični kmetiji Marte in Simona Toplaka, v centru Juršinci ob idilični cerkvi Sv. Lovrenca pa boste »našli« muzej Društva za ohranjanje in razvijanje Juršinci. Kulinarične dobrote in kvaliteto domačih vin boste lahko okušali na že omenjeni kmetiji Marte in Simona Toplak, kmetiji Slaček Matija in Elizabete, gostinsko turističnem hramu »Herbersteinova klet«. Ob tem pa je v občini še veliko število bifejev in barov, kjer popotniki in kolesarji velikokrat zaznajo občutek domačnosti in topline »naših« ljudi, občutek pozabljenega in nekoč lepega življenja. Pri nas v Juršincih lahko popotniki in kolesarji v pogovoru z domačini še zmeraj dobijo zastonj prijazno besedo, iskren nasmeh in tudi kozarec okusnega vina bodo domačini z veseljem ponudili; »da se pohvalijo«.

 

Nekoč je v Sloveniji veljal slogan »turizem smo ljudje«, za občino Juršinci danes in tudi v prihodnje velja; turizem smo mi domači, je naša neokrnjena narava, je lepota jeseni, čar pomladi, idila zime in veselje poletja.

 

Te magične trenutke Vam ponujamo, zato Vas vabimo; da pridite ali se pripeljete, za hip postojte in se prepričajte.

(bližje boste občino Juršinci spoznali tudi na www.jursinci.si.

 

Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine

Društvo za ohranjanje in  razvijanje dediščine Juršinc je združenje fizičnih oseb, ki želijo ohranjati in razvijati naravno in kulturno dediščino; predvsem identiteto našega kraja s poudarkom na življenju in delu na kmetijah. Tako v  okviru društva deluje več sekcij, ki imajo vlogo zbiranja materialnih dokazov, zgodovinskih dejstev za ohranitev izvirnosti kraju in obujanje kulturne dediščine (zbiranje in ohranitev zgodovinskih predmetov, kmetijskih orodij in strojev, zbiranje in ohranitev zapisov, narodne noše itd.). Med aktivnostmi društva je posebej izpostavljena prireditev »zahvala jeseni«, kjer se vsakoletno izbira »kraljica jeseni«, kot simbol gospodinjstva, gostoljubnosti in domačnosti podeželja in tradicije  vloge in pomena  ženske kot matere in gospodinje.

 

Razgledni stolp na Gomil s Turističnim domom

Simbol Gomile je razgledni stolp na samem vrhu, kjer je bila četveromeja občin Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Iz vrha stolpa se turistom nudi čudovit razgled po Slovenskih goricah, Ptujskem in Dravskem polju, Halozah, Pomurju vse do Boča in Pohorja, ob lepem vremenu pa je mogoče celo videti  obrise Blatnega morja. Ta stolp ima zanimivo zgodovino. Prvi, 12 m visok leseni stolp, ki je bil leta 1946 zgrajen s prostovoljnim delom, je spomladi 1948 podrl veter. Še istega leta so člani TD Gomila pričeli z zbiranjem in nakupom lesa za novi razgledni stolp. Tudi ta stolp, ki je bil visok 18 m, so v glavnem s prostovoljnim delom in prispevki pričeli graditi člani društva in domačini leta 1951. Gradnja tega razglednega stolpa na Gomili je bila končana 1952, stolp pa je bil prava turistična atrakcija za takratni čas. Pozneje so ob stolpu zgradili še  lesen prizidek za bife, ki je v poletnih mesecih redno obratoval. Tudi ta stolp je po 20 letih dotrajal in zdaj na njegovem mestu stoji že tretji, kovinski, montažni stolp, visok prav tako 18 m, ki so ga postavili leta 1992.

Nasproti razglednega stolpa stoji turistično dom.

 

(*ena od fotografij «lepote jeseni«  iz razglednega stolpa na Gomili)

 

Kmečki turizem Slaček

Kmečki  turizem Matije in Elizabete Slaček se nahaja neposredno ob Turističnem domu in Razglednem  stolpu na Gomili. Popotnikom in gostom lahko ponudijo domače kulinarične specialitete, (narezki, gibanice, kropce…). Stacionarnim gostom pa nudijo štiri dvoposteljne sobe s kopalnicami. V času večdnevnega bivanja pa se gostje lahko dogovorijo tudi za polpenzionsko ponudbo. Gostom nudijo doma pridelano vrhunsko vino sort; Sauvignon, Rumeni muškat, Rizling in Šipon. Na željo gostov v krušni peči spečejo odojka ali ovco. Gospodinja Elizabeta je izvrstna kuharica in gospodinja, saj  notranjost hiše krasi vrsto priznanj, ki jih je slednja pridobila na kulinaričnem področju, zunanjost pa zgledno urejena in z rožami »okrašena« kmetija.

Gospodinjski dom

Društvo Gospodinj Juršinci je organizirano z namenom, da na področju Slovenskih goric,podeželske gospodinje zopet pridobijo zamujeno izobrazbo in vrednote gospodinje.  V ta namen društvo gospodinj Juršinci aktivno na podlagi svojega programa izvaja tečaje v kuhanju, aranžerstvu, slikarstvu in ročnih delih in predavanja o zdravi prehrani ter ureditvi kmečkih domov. Obenem vsako leto tradicionalno prireja v mesecu juliju gospodinjski praznik, kar pomeni družabno srečanje gospodinj Slovenije, na katerem gospodinje Slovenije pripravijo velike razstave jedi, ročnih del  in obujanje dediščine izvirnosti kraja s področja gospodinjstva in kmetijstva.

Društvo gospodinj Juršinci ima svoj gospodinjski dom namenjen učnemu centru za kmečke in druge gospodinje iz našega območja in tudi širše, v njem se pripravljajo tečaji teoretičnega in praktičnega pouka ter razna tekmovanja žensk v pripravi izdelkov. V gospodinjskem domu  si lahko turisti ogledajo razstavo jedi iz marcipana, cvetlične aranžmaje in zelišča, ki so jih pripravile spretne in skrbne roke gospodinj iz društva gospodinj. Turistom se ponudijo zdravilni zeliščni napitki in jedi naših babic. Društvo gospodinj deluje po pravilih zavetnice gospodinj, to je sv. Marta in po simbolih gospodinje. Simboli gospodinje pa so kuhalnica, ključi in knjiga. Glavne naloge društva so tečaji in predavanja na temo zdravje, zelišča in kuharski tečaji, ki se organizirajo tudi za turiste v sklopu turistične kmetije Toplak Simon in Marta.

 

 

Turistična kmetija Marte in Simona Toplak

 

Turistična kmetija Toplakovih leži nad centrom Juršinc. Ukvarjajo se z raznimi kmetijskimi dejavnostmi; poznana pa so predvsem po vinogradništvu in trsničarstvu, katera tradicija vzgoje sadik sega že 100 let nazaj. V zadnjih tridesetih letih se ukvarjajo tudi z dopolnilno dejavnostjo na  kmetiji, turizmom. Kmetija ima izletniški in stacionarni značaj turizma , pod imenom »MOJ DOM«. Po naročilu se izletnikom in popotnikom ponuja ogled kmetije,  degustacija vrhunskih vin in hišnih specialitet Kmetija ima tudi prenočitvene kapacitete, kjer se lahko gost utrujen od doživetega spočije, oziroma preživi krajše in nepozabne počitnice v Juršincih.

 

 

 

Puhova domačija

 

Puhov muzej je značilna panonska hiša, sestavljena je iz dveh delov. V prvem delu, ki se imenuje etnografski del muzeja si turisti lahko ogledajo, kako so ljudje v tistem času živeli, kakšna orodja in posodo so uporabljali. V tem prvem delu muzeja se nahaja tudi črna kuhinja, značilni zanjo so nizki stropi. Sredinski del se imenuje spominska soba (življenjepis Janez Puha). Prizidek se imenuje muzejski del in predstavlja Puhovo delavnico. Tukaj so razstavljeni eksponati, kolesa, motorji.  Ohranila sta se dva zanimiva eksponata, in sicer Puhovo moško kolo iz časa 1 .Svetovne vojne in motor Puh 250 Sport Bj iz leta 1929. Puhova cimprača vsebuje tudi staro »velbano« klet, ki je namenjena ogledu in degustaciji vin iz tega vinorodnega okoliša. Z  muzejem se želi doseči dvojno sporočilo;  ohranitev cimprače iz 17.stol. in razstavitev del spominov dela in vloge Janeza Puha.

 

Janez Puh je bil dolgo časa kljub svoji genialnosti in izumiteljstvu Slovencem neopazen in nezanimiv. Razlog za to je bil predvsem nepoznavanje Puhovega izvora. V zavesti precejšnjega števila ljudi namreč ni bilo povezave med Janezom Puhom iz Sakušaka in Johannom Puchom iz Gradca. Neverjetno veliko pomembnega dela je opravil Janez Puh v svojem razmeroma kratkem življenju. Rodil se je leta 1862 v Sakušaku pri Juršincih, umrl je leta 1914, tik pred prvo svetovno vojno v Zagrebu. Posamezni zgodovinarji različno ocenjujejo njegovo vlogo  v slovenski zgodovini, tehniki pa so si edini, da je bil na svojem področju genij. Genij, ki se je rodil v Slovenskih goricah, se šolal v rodnih Juršincih, se izučil v Rotmanu, na Ptuju in v Radgoni in nato odšel v takratno deželno mesto Gradec, kjer se mu je z neizmerljivo energijo, delavnostjo, vztrajnostjo in trmo uspelo zapisati v tretje tisočletje -  tovarna Steyr-Daimler-Puch. Janez Puh bil je vrhunski izumitelj in inovator koles, motorjev, avtomobilov in letal. Njegovi izumi, verificirani kot patenti in številne izboljšave na različnih področjih so se ohranile tudi v tretjem tisočletju. Ne glede na uspeh pa ni zanemaril rojstnega kraja, sorodnikov in slovenskega jezika.

Cerkev Sv. Lovrenca

Cerkev Sv. Lovrenca obdana z oporniki je bila postavljena med letom 1517-1540. Stavba je zidana v pozno gotskem slogu. Ko so dogradili Rožnovensko kapelo, se je stolp ladje porabill in so novega zgradili z baročno banjo. Portal gotskega vhoda je zanimiv primer mešanice renesančnih in gotskih elementov. Cerkev je dolga 27 m, široka 8 m, v prezbiteriju je visoka 8,6 m, ladja pa je visoka 8,5 m. Pokrita je z opeko bobrovec, tlakovana je s cementnimi ploščicami. Križev pot je v cerkvi narisal akademski slikar Slavko Pengov. Notranjost cerkve je bila obnovljena leta 1935 in leta 1963.

 

Herbersteinova klet

»Herbersteinova klet« vinska hiša stoji sredi Slovenskih goric v Občini Juršinci, na področju, ki že stoletja slovi po kakovostnih vinih. Gre za tradicionalno družinsko vinogradniško kmetijo, ki  že od leta 1930 prideluje vrhunska vina. Zraven vinske kleti, v kateri lahko poskusite in kupite vina, ponudijo še posebnost;  obisk in ogled kleti z degustacije vin in pogostitvijo z  odlično domačo hrano in domačimi specialitetami. Herbersteinova klet je v lasti župana Juršincev, g. Alojza Kaučiča. Turistom se ponudi možnost degustacije vina in ogleda kleti, ki ima bogato in zanimivo zgodovino. Zadnji lastnik je bil Otto Herberstein. Na posestvu so še vedno krona in mejniki Herbesteinovih. Herbersteini so bili lastniki do 1. svetovne vojne. Tukaj so zbirali desetino, ki so jo odvažali na Ptuj. Na tem posestvu je živel njihov skrbnik. Na zahodni strani so imeli vinograde, na vzhodni in severni pa nasade višenj. Na območju slovenskih goric se je nahajalo tudi njihovo lovišče.

 

Turistična kmetija Amur in domačija dr. Antona Slodnjaka

Za mnoge obiskovalce je Slodnjakova kmetija zanimiva predvsem zato, ker se je tukaj rodil veliki jezikoslovec dr. Anton Slodnjak, o čemer priča tudi spominska plošča iz leta 1983. Dr, Anton Slodnjak je bil literarni zgodovinar, kritik in pripovednik. Ko je pisal o razvoju slovenske književnosti, je v svojih delih osvetlil tudi zgodovino majhnega slovenskega naroda. Med drugim je pisal o Prešernu, Levstiku, Cankarju. Umrl je 13. Marca 1983 v Ljubljani. Po ogledu domačije dr. Antona Slodnjaka, si turisti lahko ogledajo še turistični del velike Slodnjakove kmetije, ki je nastajal dolgo in z nemalo težav. To so trije ribniki z vzorno urejeno okolico, ob katerih stoji ribiška hišica, ki nudi ribičem in turistom odlične pogoje za razvedrilni program. Športni ribolov in turistična kmetija Amur predstavljata dodatno dejavnost Slodnjakove domačije. Turistom se bo ponudila možnost ribolova. Ribniki so dokaj bogato naseljeni s krapi, amurji, kleni, babuškami in rdečoperkami. Ulovljene ribe pa se potem lahko tudi spečejo. Kmetija Amur slovi predvsem po ribjih specialitetah.

 

Kulturni center Juršinci

 

Kulturni center Juršinci služi  potrebam prebivalcev in obiskovalcev vseh generacij občine Juršinci, da se  zagotavljajo pogoji medgeneracijska druženja ter kulturno-umetniške, športne in druge prostočasne dejavnosti lokalnega in regionalnega prebivalstva na podeželju. Center omogoča kulturno turistični razvoj Občine in širše regije in daje osnovo v trajnostnem razvoju slovenskega in evropskega turizma za ohranitev kulturne dediščine kot temeljne skupne slovenske turistične ponudbe in izjemne konkurenčne vrednosti, ki jo slovenska kulturna dediščina predstavlja na evropskih in svetovnih turističnih trgih.

Center predstavlja tudi  širši regijski kulturni prostor kot del mozaika k osveščanju državljanov Slovenije o naši skupni zgodovini in vrednotah, o enakosti in raznolikosti prebivalcev in lahko bistveno prispeva k izboljšanju zavedanja o naši skupni slovenski in evropski identiteti.